NOSEMAVOST

Nosemavost je kronična bolezen odraslih čebel, ki lahko zaradi različnih vplivov postane akutna. V tej obliki povzroča čebelarstvu veliko gospodarsko škodo, ne samo s tem, da umirajo družine, temveč obolele družine hitreje izgubljajo čebele nabiralke, kar se kaže v manjšem donosu in slabšem preskrbovanju čebelje zalege. Poleg tega imajo okužene čebele slabše razvito faringealno žlezo ter s tem manjšo in slabšo kakovost matičnega mlečka. Zato so ličinke dovzetne za razne bolezni.

POVZROČITELJ nosemavosti je mikrosporidija Nosema apis, ki pripada skupini praživali ali protozoa. Praživali so razširjene pri sesalcih, pticah, sladkovodnih ribah, čebelah in drugih gostiteljih. Ovalna telesca v srednjem črevesju odrasle čebele je prvi odkril Donhoff leta 1857 v Nemčiji. Zander pa je leta 1909 identificiral spore praživali Nosema apis.
Spore povzročitelja nosemavosti naseljujejo srednje črevo čebel, matice in trotov. Troti so občutljivi za okužbo s povzročiteljem nosemavosti, vendar redkeje obolevajo kot delavke.

Razvojni krog N. apis je kompleksen. Začetni in končni stadij ciklusa predstavlja ovalna spora, dolga 5,0 do 6,0 in široka 2,5 do 3,0 mikrometre. Najugodnejša temperatura za razmnoževanje N. apis je 30 do 35 °C. Pri nižji ali višji temperaturi se razvoj upočasni. V srednjem črevesu čebele spora poči pod vplivom črevesne vsebine in sproži polarno nit. Iz spore izstopi ameboidna klica, ki se imenuje planont. Ta prodre v epitelne celice, se razvija, deli in spremeni v meront. Meronti se razmnožujejo na račun gostiteljeve celične citoplazme. Napadene epitelne celice so izpolnjene z razvojnimi oblikami zajedavca, ki se spremenijo v sporonte in sporoblaste. Ko postanejo življenjske razmere neugodne, se le-ti spremenijo v trajno invazijsko obliko – sporo. Celoten razvoj je sorazmeroma kratek in traja 5 do 6 dni.
Del spor, sproščen iz celice, se pomeša med iztrebke in tako izloči iz čebeljega organizma. Preostali del se ponovno aktivira pod vplivom črevesnih sokov in povzroči samookužbo.
Zaradi neprepustne hitinske ovojnice, ki spore obdaja, so te zelo odporne proti temperaturnim spremembam in razkužilom. Na sobni temperaturi preživi spora mesec dni. V mrtvicah čebel spora preživi 5 do 6 tednov v zmerno toplem poletju in jeseni. Temperatura 60 °C uniči spore v vodi ali medu v 10 minutah.
Hlapi 100 % ocetne kisline v koncentraciji 2 mililitra v litru zraka uničijo spore v treh dneh, hlapi 80 % ocetne kisline pa šele v petih dneh, enako kot hlapi 20 in 40 % formalina.
Hlapi acetilklorida jih uničijo v dveh dnevih.
Raztopina natrijevega luga (3 in 5%) pri 95 °C uniči spore v svežih iztrebkih v nekaj sekundah, pri temperaturi 55 °C v enaki koncentraciji pa v petih minutah.

Prijavite se za komentiranje
Go to top