ŠKODLJIVCI

Obstajajo živalski, redkeje rastlinski vplivi na čebele, ki ne povzročijo bolezni v pravem pomenu, vendar ogrožajo njihovo življenje. Govorimo o škodljivcih in čebeljih sovražnikih. Poleg tega obstajajo živa bitja, ki ne škodujejo samim čebelam, temveč se zanimajo za njihovo domovanje in za

 

PLENILCI IN ŠKODLJIVCI so različnih vrst in velikosti, od insektov do sesalcev – medveda. S čebelami se hranijo plenilci, kot so pajki, ose, sršeni, ptice, močeradi in žabe. Čebelam so najnevarnejši sršeni, ki lahko uničijo cele čebelje družine.
Med škodljivce spadajo medved, rakun, miši, rovke, mravlje in nekateri metulji, ki občasno napadajo čebele, da pridejo do medu.
Drugi škodljivci, kot so čebelja uš, voščena in pelodna vešča ter nekatere muhe, so prilagodili del ali ves svoj razvoj življenju čebel, ker so odvisni od čebeljih pridelkov.

Voščena vešča
Velika vešča (Galleria mellonella) z rjavkastimi krili dosega razpon med 2,5 do 3 cm. Na sprednjih krilih so temni madeži. Krila male vešče (Achroia grisella) so na koncu zaokrožena in dosežejo razpon 2 cm ter se srebrno sivo lesketajo.
Velika in mala vešča sta podnevi običajno skriti; šele ponoči se zbudita in vdirata v čebelja bivališča. Svoja mehka, steklasta, rahlo ovalna, le 0,4 mm velika jajčeca odlagata v zareze panja, redkeje na
same sate. Mala vešča izleže več sto jajčec, velika pa pogosto več kot tisoč. Ob ugodnem toplem vremenu se v 4 do 5 dneh izležejo majhne gosenice s štirimi pari nog. Najraje se zadržujejo na podnici, od koder se kmalu odpravijo na starejše sate. V vročem poletju traja ves razvoj velike vešče približno mesec in pol, pri mali vešči pa tri mesece. Pri temperaturi pod 10 °C se razvoj ustavi. Pri obeh vrstah sta samici (ličinka, metulj) nekaj večji od samcev.
Zalego v satju vešče prepredejo in običajno odmre. Pogosto ličinke vešče odžrejo pokrove zalege, tako da čebelje ličinke in bube ležijo odprto ('gola zalega.).
Voščena vešča lahko prenaša spore hude gnilobe čebelje zalege.
Na srečo ima vešča v zdravi čebelji družini malo možnosti, da napravi škodo. Vendar lahko v nekaj tednih uniči slabo skladiščeno satje.

PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE:
Skladiščeno satje je najbolje hraniti v hladnem prostoru (pod 10 °C) s prepihom. Globoka zamrznitev satja na temperaturo -15 °C že v dveh urah uniči vse razvojne oblike voščene vešče, naprej pa satje hranimo v suhem prostoru. Če te možnosti nimamo, ga moramo nujno zaščititi na enega od naslednjih načinov:
* Žveplanje satja v nepredušno zaprtem prostoru z žveplenimi trakovi ali 50 g žvepla v prahu na 1 m3 prostornine za 10 do 14 dni. Žveplanje ne uniči jajčec vešče, zato ga ponovimo po dveh tednih.
* Hlapi naftalina (20 g naftalina na m3 prostornine) odganjajo voščeno veščo.
* Pare ocetne kisline uničijo vse razvojne oblike voščene vešče. Za m3 (1000 litrov) prostornine potrebujemo 2 litra 80% ocetne kisline. Kislino v plitvi posodi postavimo na najvišje mesto nad sati, ki so v dobro zaprtem prostoru. Satje naj bo hlapom izpostavljeno en teden.
* Hlapi timola uničijo vse razvojne stadije vešče, le stadija gosenice ne popolnoma.
* Poleg naštetih lahko uporabimo še naslednje pripravke: protocera, certan (Bacillus thuringiensis, Sandoz), plinjenje satja s paradiklorbenzolom, etilen bromidom in etilen oksidom.

Nazadnje urejano na 0, 03.03.2014 18:37

Prijavite se za komentiranje
Go to top