ROBINIJA ALI AKACIJA

Robinija je čebelarjem bolj znana kot akacija. Botaniki so se odločili uporabljati ime robinija, ker so izraz akacija obdržali za sredozemsko zelnato rastlino. Verjetno bo med ljudmi in posebej čebelarji ostalo v rabi ime akacija. Akacija ni avtohtona rastlina. Najprej je bila zasajena v vinorodnih krajih, kjer so jo vzljubili zaradi hitre rasti in trajnega lesa, kar sta odlični lastnosti za pripravo vinogradnega kolja. Tako največ akacije raste povsod tam, kjer so vinogradi. Podivjano raste tudi po gozdnih robovih, nasipih, obrežjih in v bližini naselij po vsej Sloveniji. Najbolj znana pasišča so na Goriškem, okoli Vipavske doline, na Vremskem polju in v Pomurju. Obsežnejša rastišča so še v vinorodnih območjih drugod po Sloveniji. Akacija najbolje medi v toplih krajih. Najboljši donosi so na Primorskem in v Pomurju, dosti pa ne zaostajajo gričevja okoli Krške kotline. V Sloveniji je mogoče izkoristiti tri akacijeve paše: najprej v nižjih legah Primorske, nato v višjih (npr. na Vremskem polju) in pozneje še v Pomurju. Na Primorskem akacija vedno cveti že v maju, v Pomurju pa se lahko cvetenje zavleče v junij. Najbolj dolgotrajna akacijeva paša je v gričevnatih krajih, kjer se cvetenje pojavlja različno – glede na lego, nadmorsko višino in tla rastišča. Akacija najbolj obilno izloča medičino med vsemi medonosnimi drevesnimi vrstami pri nas, hkrati je ena izmed najbolj zanesljivih paš. Akacija le redko popolnoma zataji – lahko pozebe ali pa pade med cvetenjem preveč dežja. Najbolje medi, ko cveti še pred polnim olistanjem. Po nekaterih ocenah bi lahko hektar akacijevega gozda dal do 1000 kg medu in več.

 

Nazadnje urejano na 0, 05.11.2015 09:56

Prijavite se za komentiranje
Go to top